Povozil me je čas

Priznam, priznam, povozil me je čas...

nikakor ni prijetno, a niti ne boli.

Naboj mi peša, izgublja se moj glas,

priznam naglas, povozil me je čas...

Stisnjen v kot izpadam iz igre

in mojo družbo krasi le naročje spominov.

Zaciklane rime obstale so nekje na pol poti,

priznam naglas, priznam naglas,

povozil me je čas...

Ni karte v rokavu, ko večer zažubori.

Vse je isto, le k tebi se mi ne mudi.

Naboj mi peša, izgublja se moj glas,

priznam naglas, povozil me je čas.

Slišim jutra čakaš v objemu novih junakov.

Ne dohajam več tvojih lahkotnih korakov.

V telefonu brnijo nova imena...

priznam naglas, priznam naglas,

povozil me je čas.

Stisnjen v kot izpadam iz igre

in mojo družbo krasi le naročje spominov.

Zaciklane rime obstale so nekje na pol poti,

priznam naglas, priznam naglas,

povozil me je čas...